60 let KC DD - Foto društvo GOGA Zagorje

10 let

Pojdi na vsebino
60. let Kulturnega centra Delavski dom Zagorje
22. maja 1960 je bila svečana nedelja. Po skoraj desetih letih  snovanja in dela je bil zgrajen mogočen dom kulture, Delavski dom  Zagorje. V gaju so peli in igrali združeni pevski zbori in godbe iz  Zasavja, okrog te imenitne zgradbe, dišeče še po novem, se je zbralo več  tisoč ljudi. Takratni predsednik Ljudske skupščine Slovenije Miha  Marinko, ki je v Zagorju preživel otroštvo, je v svečanem nagovoru  povedal, da merilo življenjskega standarda ne sme več biti »samo višina  plače, ki naj zagotovi hrano, obleko, stanovanje in kak liter vina več,  marveč da so ob kolesu in motorju potrebne dobre ceste, da modernizacija  gospodinjstev terja tudi več elektrike, da je kopica problemov, kakor  pravimo družbenega standarda, ki so bistvenega pomena za to, kakšna bo  udobnost našega bivanja v strnjenih naseljih«.
Zagorjanom se je  gradnja kulturnega doma zdela tako zelo bistvena, da niso obupali pred  številnimi ovirami, ki so gradnjo raztegnili na slabo desetletje. Na  zamisel so prišli člani kulturno prosvetnega društva Vesna, arhitekt  Emil Navinšek je izdelal idejni osnutek in konec leta 1952 je kakšnih  petsto prostovoljcev začelo prekopavati nekdanje njive v središču mesta v  gradbeno parcelo. Dve leti kasneje so jih zamenjali gradbinci, dodaten  pospešek pa je pomenila odločitev rudniškega delavskega sveta, da dom  zgradi iz lastnih sredstev. Vseeno je bila stavba dokončana šele leta  1958, še nadaljnji dve leti sta bili potrebni za urejanje zunanjosti in  nameščanje opreme. V pričakovanju otvoritve je tajnik gradbenega odbora  France Kojnik zapisal, da so delovni ljudje proletarskega Zagorja vsa  leta gradnje »bedeli nad rastjo doma in ga sedaj sprejemajo v svojo  sredo kot starega znanca, kot dobrega in nepogrešljivega druga, kot  ljubljenega otroka. Šele sedaj vidijo, kaj bi jim pravzaprav manjkalo,  če bi ga ne imeli.«
Zagorjani smo se graditeljem Delavskega doma in  dolgoletnemu direktorju zagorskega rudnika Stanetu Zabovniku, ki je bil  med pobudniki gradnje in predsednik gradbenega odbora, javno zahvalili s  spominsko ploščo; odkrita je bila ob kulturnem prazniku leta 1997, ko  je minevalo 45 let od začetka gradnje.
Odprtju je sledil preizkus  stavbe, opreme in ljudi. Izšlo se je odlično: stene in tehnika so  zdržali, kulturniki so se izkazali, občinstvo se je v velikem številu  udeleževalo prireditev. Predstavile so se številne domače ljubiteljske  skupine, od gledališčnikov do džezovskih skupin, v goste so prišli  poklicni igralci, lutkarji in plesalci, na filmskem platnu si je bilo  mogoče prvič ogledati film Moj dobri stari pianino. Opera Slovenskega  narodnega gledališča z Ladkom Korošcem kot zdravnikom Bartolom je  zapustila svojo hišo, da bi na novem zagorskem odru uprizorila  Seviljskega brivca.
Otvoritveni teden je bil uspešnica, Delavski dom  Zagorje je lahko samozavestno stopil na pot uspešnega gostitelja in  oblikovalca kulturnih prireditev, pot, po kateri hodi še danes. V  šestdesetih letih se je zgodilo nekaj organizacijskih sprememb, večje in  manjše preureditve in prenove, priključitve in odcepitve. Danes k  Delavskemu domu sodi še Galerija Medija, kjer se vsako leto  predstavljajo likovni umetniki in se vrstijo drugi dogodki. Prav tako v  protokolarni Weinbergerjevi hiši je spominska soba Ladka Korošca,  Delavski dom upravlja tudi Rudarski muzej v bližnjem Kisovcu.
Predvsem  pa se je v šestdesetih letih zgodilo – in to je tisto, kar je  najpomembnejše – tisoče predstav in prireditev, ki so vsem, ki imamo  kulturo radi, približevali lepe umetnosti. Brez Delavskega doma si je  nemogoče predstavljati najstarejšo slikarsko kolonijo v Sloveniji,  državno revijo otroških in mladinskih pevskih zborov, mednarodni  festival flavtistov, tradicionalne večere komorne in džezovske glasbe in  številne druge prireditve, ki so k nam pripeljale vrhunske ustvarjalce z  vsega sveta, in tudi domačim umetnikom odpirala vrata navzven.
Kulturna  dejavnost lahko bogato uspeva samo v okoljih, kjer jo imajo ljudje radi  in kjer imajo zanjo posluh tudi odločevalci. Zato se Občini Zagorje in  županu Matjažu Švaganu zahvaljujem za dosedanje razumevanje vloge in  pomena kulture ter držim pesti, da bosta ostala največja podpornika  naših prizadevanj.
Delavski dom je središče kulturnega dogajanja v  Zagorju, njegova vloga in pomen pa sta opazna tudi v širšem prostoru.  Naj bo zato v ponos in veselje vsem, ki imamo kulturo radi, še jutri,  pojutrišnjem in daleč naprej v nove in nove obletnice.
Direktorica Karmen Cestnik

       
FOTO DRUŠTVO GOGA ZAGORJE OB SAVI
Prostori foto društva Goga (Studio)
Cesta 9. avgusta 1, 1410 Zagorje ob savi
Copyright©2010-2019 Foto društvo Goga Zagorje / Vse pravice pridržane
Izdelava spletne strani Franci Oven
Nazaj na vsebino